Slovensko ljudsko gledališče Celje

Prednik sedanje ustanove je Družba slovenskih gledaliških diletantov, ki jo je leta 1848 ustanovil Janez Krstnik Jeretin. Ob odprtju odseka južne železnice med Celjem in Ljubljano je priredilo uprizoritev Linhartove Županove Micke. Pod vodstvom Josipa Drobniča, ki je tudi režiral nekaj iger in naslednje leto pripravil dve uprizoritvi v slovenščini, je v povezavi z njim nastala prva dramska šola na Štajerskem. Konec 19. stoletja se je dramska aktivnost preselila v novozgrajeni Narodni dom, vodil jo je organizator Vladimir Ravnihar, po njem pa Rafael Salmič.

Salmič je leta 1911 ustanovil dramatično društvo, ki je s presledki delovalo do leta 1936, po drugi svetovni vojni pa je bila gledališka dejavnost organizirana v sklopu ljudske prosvetne dejavnosti. Konec leta 1950 je bil naposled ustanovljen profesionalni ansambel pod imenom Mestno gledališče Celje, za kar je imel veliko zaslug Fedor Gradišnik. Kmalu je bil preimenovan v Ljudsko gledališče Celje in se leta 1953 preselil v prenovljeno lastno stavbo na zdajšnjem Gledališkem trgu. Takratni umetniški vodja Lojze Filipič je pripomogel k uveljavitvi gledališča v širšem slovenskem prostoru in organiziral prvi slovenski gledališki festival.

V 1970. letih je veljalo Slovensko ljudsko gledališče Celje za eno najmočnejših gledališč v vsej nekdanji Jugoslaviji.