Mestni kino Metropol

Mesto Celje je bilo med prvimi v Sloveniji s potujočimi kino predstavami: 3.11.1896 se je prva takšna predstava odvrtela v vrtnem salonu hotela Pri belem volu. Prvi zvočni film si je Celje ogledalo 20.12.1930 v tedanjem Mestnem kinu – kinu Dom. Film je nosil naslov »Dve srci v 3/4 taktu«.

Kino Metropol je rojen leta 1936, nekaj let pred drugo svetovno vojno. Kino dvorana je naseljena v prelepi stavbi, ki jo je zasnoval Jože Plečnik. Dvorana z velikim balkonom se nahaja v samem centru mesta, v peš zoni, nedaleč stran od pošte; v isti stavbi se nahaja Banka Celje. V svojih začetkih je bil Metropol pomočnik kinu Union in mestnemu kinu Dom. Bil je, poleg kina Union, tisti kino, ki je deloval tudi skozi drugo svetovno vojno. V svojih nedrih ni vselej skrival le kavarne Metropol; pred časom se je tam nahajala tudi lekarna.

Z odlokom Mestnega ljudskega odbora so leta 1947 ustanovili Kinopodjetje Celje, ki je pod tem imenom obstajalo do leta 1996. Skupaj s kinom Union ter kinom Dom je bil Metropol gostitelj TDF-a, Tedna domačega filma, ki je pomenil »srečanje najpomembnejših filmskih ustvarjalcev iz bivše Jugoslavije«. TDF se je dogajal od leta 1973 pa do leta 1989. Leta 1997 je bila dvorana prenovljena (pred letom 1979 je bil prehod med sedeži po sredini dvorane). Od tedaj premore kino 288 modernih, udobnih sedežev; dolby digital zvočni sistem; platno velikosti 10,2 X 3,6 m.

Leta 2002, ko se odpre prvi celjski kino center, Planet Tuš, Metropol postane prvi art kino v državi. Tuš je že pred tem – leta 2001 – odkupil tedanje Celjske kinematografe in tako postal tudi upravitelj Metropola. V septembru 2003 Metropol gosti naslednika nekdanjega TDF-a, 6. festival slovenskega filma – oziroma 30., jubilejni festival (če se štejejo vsi festivali z različnimi nazivi). V tem mesecu tudi zavrti retrospektivo vseh zmagovalcev FSF-ja, vključno s TDF-ovimi zmagovalci.

Kino preneha obratovati februarja 2004.
Upravljanje kina in kavarne prevzame DZU Filter. Ponovna otvoritev se zgodi 7.7.2004. Predverje kina ter kavarna sta prenovljena septembra 2004. Nov program – v filmskem smislu kvalitetna mešanica evropskega, avtorskega, neodvisnega, kinotečnega in komercialnega – sestavljajo tudi druge prireditve, koncerti, predstavitve knjig, razstave. Veliko je sodelovanja z različnimi institucijami, poudarek je na posebnih projekcijah mladih, predvsem domačih ustvarjalcev, ki delajo z novimi digitalnimi tehnologijami. Od tedaj naprej obisk kina in kavarne beležita opazen vzpon.